Stališča gibanja do TEZ zdravstvene reforme in do predloga zakona o preoblikovanju javnih zavodov v podjetja

 

07. 03. 2011

I Z J A V A Z A J A V N O S T

STALIŠČA GIBANJA DO TEZ ZDRAVSTVENE REFORME IN
DO PREDLOGA ZAKONA O PREOBLIKOVANJU JAVNIH ZAVODOV V PODJETJA

Minister za zdravje je letos sredi februarja predstavil teze za reformo zdravstva.Vodstvo Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva (Gibanje), ki vključuje preko 74.000 državljanov in državljank, je predloge proučilo in do njih dne 28. februarja 2011 zavzelo stališča.

Javnost in predlagatelje tez in zakona o preoblikovanju javnih zavodov v podjetja v nadaljevanju seznanjamo s predlogi, ki jih podpiramo in s tistimi, ki jih ne podpiramo, ker bi njihova realizacija poslabšala ali ogrozila delovanje javnega zdravstva. 

  1. Predlog ukinitve dopolnilnega zavarovanja in nekaterih zdravstvenih pravic

 
Soglasje socialnih partnerjev za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenosa vseh pravic, brez ukinjanja zdravstvenih pravic, je bilo doseženo že v letu 2003. Tak predlog je tedaj podprlo 80% prebivalstva. Čudi nas, zakaj politika te naloge še ni opravila. To kaže na velik vpliv zasebnih zavarovalnic na dosedanje vlade.
 
Gibanje predlaga, da minister nemudoma uresniči dolgoletno voljo prebivalstvain vloži predloge sprememb zakonov, s katerimi se bo nemudoma in brez novih nižanj zdravstvenih pravic ukinilo doplačila do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz obveznega zavarovanja.
 
 


  1. Prenos državnega in občinskega premoženja na javne zavode, ki naj bi postali finančno avtonomna podjetja oziroma gospodarske družbe (holdingi)

 
Z Zakonom o zavodih (ZZ) se je s 1. aprilom 1991 preneslo družbeno lastnino v last občin in države, javni zavodi pa so dobili to premoženje v upravljanje. V javne zavode so se preoblikovale organizacije, ki so opravljale dejavnosti posebnega družbenega pomena (čl. 64 ZZ). Zdravstveni domovi, ki so bili večinoma zgrajeni s samoprispevki, so postali last občin, bolnišnice pa so prešle v državno last. Javne zavode upravljajo preko svetov zavodov ustanovitelji (občine, država), uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev. Direktor zavoda delo organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, zavod zastopa in je odgovoren za zakonitost dela.
 
Gibanje odločno nasprotuje predlaganemu prenosu premoženja z občin in države na javne zavode, ki naj bi postali finančno samostojna podjetja oz. gospodarske družbe, ki bi jih upravljali direktorji oz. uprave, nadzirali pa nadzorni sveti po vzoru podjetij.  
 
Tak zakon bi legaliziral krajo občinskega in državnega premoženja. Dvajsetletna zgodovina nekaznovanega plenjenja prej družbenega premoženja, tajkunizacije, prevlada zasebnih interesov nad javnim in pojav korupcije v vseh porah zasebnih in javnih institucij, ki ji nobena vlada in institucije  doslej niso bile kos in izkušnje o posledicah privatizacije pri nas ter drugod bi nam morale biti v svarilo pred nadaljnjo privatizacijo in komercializacijo že tako zaradi privatizacije ter komercializacije oslabljenih zdravstvenih domov in bolnišnic. V primeru realizacije ministrovega predloga bi po podobnih poteh, po katerih smo doslej izgubili prej družbeno premoženje, izgubili tudi zdravstvene domove in bolnišnice, ki bi bili zaradi finančne avtonomije in sprememb upravljanja podvrženi prodaji in odtujevanju premoženja, stečajem, likvidacijam in ostalim postopkom, ki veljajo za podjetja oziroma gospodarske družbe ter spodbujeni h komercializaciji.
 
Občinam in državi bi čez nekaj let ostali posamezni osiromašeni javni zdravstveni zavodi. Ostala pa bi jim tudi odgovornost za zdravstveno varstvo prebivalstva, za izpolnjevanje katere pa ne bi bilo več materialne osnove v zdravstvenih institucijah.Zato Gibanje odločno nasprotuje temu privatizacijskemu eksperimentu. Utemeljenost pomislekov je podrobneje predstavljena tudi v prilogi 1 v nadaljevanju te izjave.
 


  1. Izločitev zdravnikov iz sistema javnih uslužbencev

 
Gibanje odločno nasprotuje izločitvi zdravnikov iz sistema javnih uslužbencev, ker bi to povzročilo kaotično stanje v organizaciji zdravstva.Zdravniki ne bi bili več zavezani plačni in stavkovni zakonodaji. Vsak zdravstveni zavod posebej bi bil podvržen plačnemu izsiljevanju posameznih skupin zdravnikov. Menimo, da minister ne bi smel podlegati željam svojega ceha in zanj žrtvovati zdravstveno varnost prebivalstva.
 


  1. Centralizacija zdravstvenih domov in bolnišnic, izgradnja 7 regionalnih bolnišnic,izpraznitev večine od obstoječih 26 bolnišnic

 
Gibanje podpira skupno organiziranje javnih naročil in skupne službe, ki bi znižale administrativne stroške.
 
Gibanje ne podpira centralizacije upravljanja, ukinitve enakopravnega tripartitnega odločanja svetov zavodov in  izločitve enakopravne vloge uporabnikov, izvajalcev in ustanoviteljev iz upravljanja javnih zavodov.
 
Predlagana centralizacija upravljanja zdravstvenih domov ni ustrezna, saj je v lokalni skupnosti še posebej pomembna upravljavska vloga lokalnega prebivalstva in izvajalcev zdravstvene dejavnosti, kar pove tudi tuja dobra praksa. Minister bi si moral prizadevati za nasprotno, t.j. za okrepitev vloge uporabnikov in izvajalcev pri upravljanju zavodov.
 
Prav tako ne odobravamo predlagane programske, finančne in kadrovske izpraznitve bolnišnic brez predhodno predstavljenih utemeljenih razlogov ter brez socialnega dialogain sodelovanja zainteresirane javnosti. Nezaupanje do ministrovega predloga izhaja tudi iz dejstva, da je minister nedavno brez argumentov, ki bi utemeljevali povečanje varnosti ali večjo stroškovno učinkovitost, predlagal ukinitev večine porodnišnic v Sloveniji. Skeptični smo tudi do potrebe po izgradnji regionalnih bolnišnic. V Gibanju menimo, da bi morali namesto v zidove vlagati zdravstveni denar v krepitev strokovnega nadzora in v izboljšanje zdravja prebivalstva.
 


  1. Za ločitev javne od zasebne zdravstvene dejavnosti ter za oblikovanje  normativov oz. standardov dela v zdravstvunaj bi kot dobri gospodarji poskrbeli direktorji in uprave zavodov - nevidni mehanizmi trga (glejte tč.3, str. 16, 17)

 
Zaskrbljeni smo nad slepim zaupanjem ministra v nevidne mehanizme trga, saj se ti niso nikjer izkazali v službi varuha javnega interesa. Zaskrbljeni smo tudi, ker minister tolerira razvpite zlorabe javne službe s strani ceha, ki mu pripada. Danes mnogi zdravniki poleg javne službe delajo še v lastnem ali tujem s.p. ali d.o.o. in pri tem zlorabljajo čas, sredstva in paciente v javni službi za večje popoldanske zaslužke. Minister pa teh zlorab ne preprečuje in jih tudi v prihodnje namerava zakonsko preprečiti (npr. s konkurenčno klavzulo) -  po njegovo naj bi za to poskrbeli direktorji in uprave sami, čeprav naj bi mnogi med njimi sami zlorabljajo sedenje na dveh stolih.
 
Predlagamo, da minister kot varuh javnega interesa nemudoma v skladu z obstoječimi zakoni pristopi k preprečevanju sedanjih zlorab zdravnikov, ki danes nekaznovano množično kršijo zakone. Nemudoma naj tudi pripravi zakonodajo (konkurenčno klavzulo, ločitev javne od zasebne dejavnosti), ki bo zlorabe in kršitve zakonov še bolj učinkovito preprečevala. 
 
Zakonsko naj se loči javno od zasebne zdravstvene dejavnosti tako, da se bo moral zdravnik odločiti, ali bo opravljal zdravstveno dejavnost kot javno službo ali pa bo delal le izven nje. 
  
Predlog, po katerem naj bi vsak zavod oblikoval normative oz. standarde dela v zdravstvu ni smiseln.Oblikovanje normativov oz. standardov dela v zdravstvu je v vseh državah naloga vrha zdravstvene politike, saj naj bi bili ti standardi v vsej državi enotni.
 


  1. Minister ne namerava urediti učinkovitega strokovnega nadzora

 
Zaskrbljeni smo, ker minister ne sliši zahtev javnosti in dela politike o neučinkovitosti strokovnega nadzora, ki ga opravlja zdravniška zbornica. Zdravniška zbornica je namreč pri opravljanju strokovnega nadzora v konfliktu interesov, zato njen nadzor ne more biti neučinkovit. In tak nadzor plačujemo z javnimi sredstvi.
 
Gibanje predlaga, da se zdravniški zbornici odvzame strokovni nadzor, ki naj se ga prenese na neodvisno agencijo, ki naj bi se jo ustanovilo tudi za akreditacijo.
 
 


  1. Koncesije naj bi se podeljevale za nedoločen čas, in sicer izvajalcem zasebne zdravstvene dejavnosti(tč. 3, str. 17);

 
Minister Marušič je kot sekretar v času ministra Bručana sodeloval v akcijah divjega podeljevanja koncesij, posledica katerih je danes 33% zdravstvenih domov, ki ne morejo več zadovoljiti potrebam uporabnikov in, ki ne zadoščajo več zakonskim normativom. Nihče ni odgovarjal za to veliko škodo. Pričakovali bi, da bo ta ministrova izkušnja prispevala k ustreznejši ureditvi podeljevanja koncesij, vendar se to ni zgodilo.
 
Gibanje predlaga, da se nove koncesije podeljuje le v osnovnem zdravstvu,  za največ tri do pet let, in sicer le v redko naseljenih krajih,ki so tako oddaljeni od zdravstvenih domov, da za javne zavode gradnja ambulant v teh krajih ne bi bila stroškovno racionalna. V prehodnem obdobjem naj se postopno uredi sedanje deviacije ter s programi, finančno in kadrovsko okrepi zdravstvene domove in bolnišnice.
 
Gibanje nasprotuje predlogu, da bi se koncesije podeljevale izvajalcem, ki opravljajo zasebno zdravstveno dejavnost. Podeljevati bi se smele le izvajalcem, ki opravljajo ali bi opravljali le javno službo.
 


  1. Spremembe zakona o pravicah pacientov

 
Gibanje predlaga uvedbo od ministrstva za zdravje neodvisnih varuhov pravic bolnikov ter poenostavitev pritožbenih postopkov.
 


  1. Večji poudarek preventivi, spremljanje neenakosti v zdravju prebivalstva, ki nastanejo zaradi socialno ekonomskih razlogov, informatizacija.

 
Navedene predloge Gibanje pozdravlja in meni, da bi moralo biti našteto del vsakodnevnih nalog ministrstva.
 
 
 
                                                  Kolegij Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva
 
 

 
Priloga 1 – Predlog Zakona o opravljanju dejavnosti splošnega pomena na področju negospodarskega sektorja
 
Da so pomisleki pri točki 2 utemeljeni, nazorno izhaja iz privatizacije in tajkunizacije družbene lastnine ter iz vsebin predloga Zakona o negospodarskih javnih službah. Dne 7.2.2011 se je spremenil naslov navedenega zakona v Zakon o opravljanju dejavnosti splošnega pomena na področju negospodarskega sektorja. To je zakon, na katerega se minister za zdravje sklicuje pri predlogu preoblikovanja javnih zavodov v holdinge (Sobotna priloga Dela, 26.2.2011). 
 
Po omenjenem predlogu zakona ministrice Krebsove naj bi se nekaterim javnim zavodom vzelo pravno subjektiviteto – kar je nedvomno korak nazaj od sedanje ureditve v ZZ, s čimer se Gibanje ne strinja. Za preostale javne zavode z manjšim deležem finančnih sredstev iz državnega ali občinskega proračuna od polovice (vrtci, različne izobraževalne ustanove, lekarne, zavodi za zdravstveno varstvo in drugi zavodi s področja zdravstva, nekateri zavodi s področja socialnega varstva, domovi za ostarele, nekateri kulturni domovi in zavodi s področja kulture ipd.) pa predlaga ministrica njihovo preoblikovanje v finančno samostojne gospodarske družbe. V okviru novih gospodarskih družb je predlagano, da bi javni zavodi lahko samostojno prodajali javno premoženje in se zadolževal pri vseh poslih, nižjih od 10% vrednosti premoženja zavoda, možno bi bilo izključiti občino oz. državo iz lastništva zavoda, obstajala bi možnost likvidacij in stečajev teh javnih zavodov ter uvedb postopkov zaradi insolvetnosti, postopkov prisilnega prenehanja javnih zavodov ipd. Našteto kaže jasna prizadevanja ministrice in vlade, da bi se omogočilo odsvojitve premoženja sedanjih javnih zavodov in s tem privatizacijo javnih zavodov.
 
Omenjeni predlog zakona ministrice Krebsove je tako ohlapen, da  omogoča in spodbuja nadaljnjo komercializacijo javnih zavodov. Javni zavodi niso zavezani nepridobitnosti v smislu prepovedi razdeljevanja dobička  lastniku in tistim, ki so vpleteni v organizacijo zavodov (zaposlenim, upravam, nadzornim svetom). Po zakonu ministrice Krebs naj bi bila nepridobitna dejavnost že, če piše v aktih zavoda, da cilj dejavnosti ni pridobivanje dobička. Prav odsotnost prave definicije nepridobitnosti omogoča danes komercializacijo dejavnosti, ki ne bi smele biti komercialne – npr. lekarne, zdravstveni domovi, bolnišnice ipd. Dosedanja škodljiva komercializacija zavodov, ki bi morali biti nepridobitni, bi po predlogu zakona ministrice Krebsove omogočila njihovo popolno privatizacijo in njihovo izgubo javnih zavodov, čeprav so vsi ti zavodi posebnega družbenega pomena.
 
Gibanje in javnost smo na javni predstavitvi mnenj v Državnem zboru pred letom dni zavrnili predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti bivšega ministra Miklavčiča, ki je vseboval podobne predloge podjetizacije javnih zavodov. Na nedavnem referendumu o RTV Slovenija je prebivalstvo zavrnilo predlog zakona ministrice Širca, ki je prav tako vseboval poskus privatizacije in komercializacije javnega zavoda RTV Slovenija.
 
Gibanje odločno zavrača predlog Zakona o opravljanju dejavnosti splošnega pomena na področju negospodarskega sektorja, ker bi tak zakon pomenil legalizacijo kraje občinskega in državnega premoženja.

 
Fotogalerija
Kulturni dnevi Sandžaka v Kamniku
30. 10. 2016
Foto galerija - Kulturni dnevi Sandžaka v Kamniku
IFTAR sa izbeglicama u Sloveniji
05. 07. 2016
U KŠD Sandžak, smo u subotu 02.07.2016 i u nedelju 03.07.2016 održali ramazanski iftar za izbeglice, koje se trenutno nalaze u Sloveniji. Atmosfera je bila odlična i na licama izbeglica se je vidjelo zadovoljstvo i zahvalnost. U veliku čast i
Vseh: 1663 since 24.10.2012
Ta mesec: 106
Ta teden: 26
Danes: 1